Morda ste že slišali zanje, ampak če pogledate na zemljevid, začimbnih otokov ne boste našli. Danes te otoki niso več znani pod imenom začimbni otoki. Ampak zakaj so dobili takšno ime? 

Otoke, prej poimenovani z imenom začimbni otoki, danes imenujemo Moluccas. Te so sestavljeni iz indonezijskega arhipelaga, ki obsega skupno kopensko maso 75.000 kvadratnih kilometrov. Glavno mesto regije in arhipelaga je mesto imenovano Ambon. Danes na otokih živi 2,1 milijona ljudi.

Moluccas so naseljeni že več deset tisoč let. Z začimbami so zelo dolgo trgovali domorodci, preden so na otoke stopili prvi Evropejci.  

V 16. stoletju so Moluccas nadeli vzdevek ''začimbni otoki''. To je bila posledica velikega števila aromatičnih rastlin, ki so rasle na tem otočju. Kasneje pa so bili otoki pomembno strateško izhodišče za visoko donosne trgovine z začimbami.

Muškatni orešček in klinčki sta v veliki meri krojila trgovanje z začimbami. Ti dve pogosto uporabljeni začimbi sta prvotno izvirale samo v tej skupini otokov. Ker so bile začimbe nekoč vredne svoje teže v zlatu, je bil nadzor nad Moluccas sinonim za izredno bogastvo.

Med Evropejci se je razvnel se je boj za prevzem nadzora nad tem "začimbnim monopolom", dokler leta 1512 ni nastal velik problem. Začnimo na začetku. Ko je Vasco da Gama odkril morsko pot do Indije, ni trajala dolgo, da so mu sledile tudi druge odprave na vzhodu in na ta način so začimbne otoke. 

Portugalci so ustanovili sedež na začimbnih otokih leta 1512. Kmalu pa je za nadzor nad temi otoki, izbruhnila vojna med britanci, nizozemci, španci in portugalci. Po večkratnih spopadih je leta 1663 zmagala Nizozemska. Nato je kontrolo nad začimbnim monopolom prevzelo nizozemsko indijsko podjetje. Bili so edini, ki so zagotavljali muškatni orešček in klinčke, hkrati pa so imeli popoln nadzor nad ceno. Ta monopol je razpadel šele leta 1769, ko je Francozu uspelo pretihotapiti mlade sadike muškatnega drevesa iz začimbnih otokov in so jih pričeli gojiti na Mauritiusu.   

Še ena informacija, ki jo velja omeniti: začimbni otoki so bili tudi razlog za prvo potovanje okrog sveta. Portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan je želel, da bi za slavo Španije, našli prvo pot do začimbnih otokov. Magellanova posadka je plula po celem sevetu, najprej okrog Južne Amerike nato do Filipinov in južne obale Afrike, pred končno vrnitvijo v Španijo. Magellan je med potovanjem umrl v oboroženih spopadih z domačini. Vrednost, ki so jo imele začimbe, je bilo mogoče izmeriti s temi dejstvi: od petih ladij, ki so izplule pod Magellanom, se je le ena vrnila v Španijo tri leta pozneje. Naložena s 26 tonami začimb. Po odbitju stroškov izgubljenih ladij, je še vedno ostal čisti dobiček v višini 500 zlatih dukatov.