2024-04-27T10:19:46+02:00 Zend_Feed_Writer https://www.piccantino.si/ Piccantino slovenija@piccantino.com https://www.piccantino.si/

2022-12-13T00:00:00+01:00 2022-12-13T00:00:00+01:00 https://www.piccantino.si/info/magazin/recept-za-poljski-bozicni-medenjak Piccantino slovenija@piccantino.com https://www.piccantino.si/ Medenjakova torta (poljsko 'piernik') je na Poljskem za božič nepogrešljiva. Gre za pecivo, bogato s pikantnimi aromami, s slastnim in intenzivnim okusom, ki ga za praznike pečejo praktično v vsakem domu. Njegova priprava je praznična tradicija, ki se praznuje v družini, še posebej radi pa ga imajo najmlajši. Poleg "karpia", tj. krapa, "pierogów", tj. pierogi, nekakšnih raviolijev, in "kapusty z grzybami", jedi iz zelja in gob, je piernik pravi simbol poljskega božiča. Testo običajno rahljajo s pecilnim praškom ali sodo bikarbono. Izkušeni peki za osnovo večinoma uporabljajo pšenično ali rženo moko, obe vrsti pa radi mešajo pol-pol. Za značilen aromatičen okus medenega testa se receptu dodajo med in začimbe. Naravni med se doda po taljenju ali rahlem porjavenju. Lahko pa ga nadomestite tudi z umetnim medom ali mešanico sladkorja in karamele. Od začimb se dodajata predvsem cimet in klinčki, v manjših količinah pa tudi muškatni orešček, ingver in začimbe. V prodaji so posebne mlete mešanice začimb za medenjake. Piernik je treba pripraviti nekaj dni pred zaužitjem, saj postane mehak šele po določenem času. Najbolje ga je hraniti v hladnem in suhem prostoru, kjer lahko pokrit "leži" do nekaj mesecev. Za poljski božični medenjak potrebujete naslednje sestavine: 35 dag medu 20 dag sladkorja 4 jajca 2 žlici vode 1 žlica masla 1 kg moke 2 čajni žlički sode bikarbone 1 žlička mletega cimeta 1 čajna žlička mletih nageljnovih žbic Karamela iz žličke sladkorja 20 dag grobo sesekljanih orehov 10 dag blanširanih sultan (rozin) maščobe za pekač Priprava: Pečico segrejte na 160 °C. Maslo stepajte, dokler ne dobi konsistence smetane. Dodajte rumenjake, stepene s sladkorjem, moko, zmešano s sodo bikarbono, stopljeni med in karamelo (pripravite jo iz žličke sladkorja in malo vode, da postane rjava). Z žlico pregnetite testo, da v njem ne bo grudic. Dodajte oreščke in rozine. Vmešajte začimbe in dodajte stepene beljake. Testo previdno, a temeljito premešajte in ga prenesite v namaščen pekač. Pekač dajte v pečico in pecite približno 50 minut. Preden pekač vzamete iz pečice, preverite z zobotrebcem. Ko se torta popolnoma ohladi, jo odstranite iz pekača. Recept lahko poljubno spreminjate: lahko na primer izpustite rozine in jih nadomestite s kandiranimi pomarančami ali pa se popolnoma odrečete oreščkom. Ko se torta ohladi, jo lahko po dolžini prerežete na pol, namažete s plastjo marmelade in nato ponovno sestavite. Kaj pravite? Zakaj ne bi svoje družine in gostov za božič presenetili s poljskim medenjakom? Lepa novost za praznovanje na drugačen način kot običajno! Ostane nam le še, da vsem zaželimo vesel božič! Zahvaljujemo se Aleksandri iz naše poljske ekipe za recept in ta članek.

2022-12-06T00:00:00+01:00 2022-12-06T00:00:00+01:00 https://www.piccantino.si/info/magazin/chutney-omaka-ki-je-svetu-pokazala-paleto-okusov Piccantino slovenija@piccantino.com https://www.piccantino.si/ Aromatične barve: tako so značilni čatniji iz svežega sadja in eksotičnih začimb. Nič čudnega: njihova domovina, Indija, že stoletja velja za kraljestvo intenzivnih barv, privlačnih vonjav in močnih arom. Navdih gospodinj in šefov V kolonialnem obdobju so Angleži, ki so radi potovali, v Evropo prinesli še neznane čatnije. Kuhane omake iz sadja, čebule in začimb so bile tako dobro sprejete, da so gospodinje in profesionalni kuharji razvili zapletene recepte iz regionalnih sestavin. Eksotično sadje, kot so mango ali ananas, so nadomestile marelice, slive, češnje ali slajše sorte buč. Stare kuharske knjige še vedno razkrivajo presenetljivo izpopolnjene kreacije in nasvete za pripravo. Predsodek, da se čatniji uporabljajo za prikrivanje slabo pripravljene hrane sploh ne velja: V vrhunski gastronomiji umetnost njihovega razvoja in proizvodnje še vedno velja za nalogo mojstra. Mimogrede, "chutney" naj bi bil izpeljanka hindujske besede chatni, kar pomeni "za polizati". Okusna raznolikost Presenetljiva je tudi paleta okusov: od sadnih in začinjenih, kislih in pikantnih do nevarno pekočih in neškodljivo sladkih. Poleg tega so čatniji vedno in povsod dobrodošli: na žaru ali v vrhunski restavraciji, ob sredozemski ribji terini, pikantnih kotletih ali nežnem izboru sirov. Običajno intenzivna sladica s teksturo, podobno marmeladi, skoraj nikoli ne dobi odpora. Čatniji spodbujajo apetit, dopolnjujejo dobro kulinariko in celo kažejo pridih svetovljanstva. Poleg tega: zlasti v temnih letnih časih te pisane omake ne bodo navdušile le s svojo barvo, temveč bodo tudi okusne tolažilne sestavine. Zaključek: s temi omakami za pomakanje boste odkrili veliko novih okusov in so kot nalašč primerne tudi za darilo. Bi tudi sami radi ustvarjalni in iščete preprost osnovni recept? Potem berite dalje! 1 kg sadja ali sladke zelenjave, kot sta buča in rdeča pesa 250 gramov sladkorja 0,5 l kisa ali 0,25 l kisa (za trpko sadje je priporočljivo manj kisa) 1 velika čebula ali 2 srednji čebuli (običajno ima prednost bela čebula) Nekaj olja brez okusa, npr. sončnično olje 2 žlici gorčice v prahu ali grobo zdrobljenih gorčičnih semen, 1 žlička drobne soli Priprava Čebulo sesekljajte na drobno in jo podušite na olju. Nato dodajte kis in sladkor, na kratko zavrite in nato vmešajte vse druge sestavine. Čatni pokrijte in na srednjem ognju kuhajte vsaj 20 minut. Če tekočina prehitro izhlapi, dodajte malo vode. Vendar to počnite previdno, saj mora čatni na koncu vsebovati le malo tekočine. Za daljši rok trajanja napolnite sterilne kozarce in jih dobro zaprite - hranite na hladnem! Ta recept lahko dopolnite z začimbami, čilijem, ingverjem ali alkoholom, na primer viskijem ali desertnim vinom.

2022-11-29T00:00:00+01:00 2022-11-29T00:00:00+01:00 https://www.piccantino.si/info/magazin/trije-dobri-nasveti-s-katerimi-bodo-pecena-jabolka-se-boljsa Piccantino slovenija@piccantino.com https://www.piccantino.si/ Čas pečenega jabolka je res poseben: večerno nebo je zdaj pogosteje v svoji neprimerljivi žametni modrini, življenje na vrtovih in v parkih dremlje in tudi najbolj trdovraten ulični vrvež se razblini nekoliko prej kot običajno. Najboljša stvar v celotni zgodbi: za prijetno domačo igro s pečenim jabolkom je potrebnih malo priprav in še manj spretnosti. Kaj je torej skrivnost za dobro pečeno jabolko? Ker so v najbolj vznemirljivih pravljicah vse dobre stvari pogosto po tri, se držimo tega zlatega pravila: Številka ena - sorta jabolk Najprej: pri izbiri sorte ni toliko pomembno, kakšen je njen okus, ampak predvsem, kakšna je njena konsistenca. Jabolko mora biti čvrsto. Konec koncev naj v pečici ne bi razpadel in naj bi ga pozneje zlahka izdolbli. Priljubljene so trpežne sorte, kot so "Belle de Boskoop", Cox Orange, Berlepsch, Jonagold in Gravenstein. Mnogi menijo, da je njihov okus precej trpek, kar je njihova prednost. Tisti, ki so še posebej sladkosnedi, pri nadevu preprosto posežejo globlje v pregovorni lonec medu. Številka dve - nadev Pravo orodje ni nikoli napačno. To velja tudi za lupilce jabolk ali podobna orodja. Preveč domišljije? Nikakor ne! Tudi če je rezalnik uporabljen samo decembra - se splača. Pozor: V nobenem primeru ne vrtajte luknje v dno jabolka. Če nadev v pečici izteče, je vsa čarobnost izginila. Zdaj pa še glavna stvar: nadev. Obstaja veliko različic. Klasični pa ostaja preprost in vsebuje mandlje ali mešanico iz orehov in lešnikov, po možnosti surov marcipan, sultane, malo cimetovega sladkorja ali medu. Nekateri radi vmešajo tudi nekaj kapljic Amaretta ali Cointreauja. Ko vse sestavine zmešate v homogeno maso, z njo nadevajte jabolka. Številka tri - pečenje Jabolka v srajčki - česar mnogi ne vedo: Tekočina sodi v posodo za peko. Najbolje je, če je mešanica jabolčnega soka in belega vina, ki izdatno prekrije dno. Če so z vami otroci, se lahko od vina poslovite že prej in v sok potresete nekaj nageljnovih žbic. Odvisno od lastnosti pečice lahko pečena jabolka cvrčijo pri 160 do 180 stopinjah konvekcije ali pri 180 do 200 stopinjah zgornje/spodnje toplote. Odvisno od njihove velikosti jih lahko v savni pustite od 20 do 30 minut. Ali boste pečena jabolka postregli z vaniljevo omako ali vaniljevim sladoledom, je stvar okusa. Če obojega ne marate, ostanite pri »samem pečenem jabolku«. In za tiste, ki bi si namesto čistega vina raje natočili čajno specialiteto: Blagi črni čaj, poparki oolonga in rooibosa polepšajo okus jabolka, sprostijo in razširijo čarobnost zimske noči. Nimate pri roki recepta za nadev? Pomagamo pri klasični različici in vam želimo atmosferski večer! Za približno 4 jabolka potrebujete: 40 g rozin ali drugega suhega sadja (marelice, slive itd.) 4 cl ruma, amaretta ali cointreauja 40 g sesekljanih oreščkov (orehi, lešniki) 30 g sesekljanih mandljev 70 g surove marcipanove mase 1 ščepec mletega cimeta 1 ščepec mletih nageljnovih žbic (neobvezno) V ponvi na kratko popražite sesekljane oreščke in mandlje ter jih stresite v skledo. Z vsemi ostalimi sestavinami zmešajte v gladko maso, pustite na kratko stati, napolnite jabolka in jih dajte v pečico. To je to!

2022-11-08T00:00:00+01:00 2022-11-08T00:00:00+01:00 https://www.piccantino.si/info/magazin/golaz-madzarska-nacionalna-jed Piccantino slovenija@piccantino.com https://www.piccantino.si/ Golaž ali bolje rečeno golaževa juha (v madžarščini: gulyásleves) je dobila ime po osebi, ki je čuvala »guly« oziroma čredo živine. Pastir se je od 10. do 13. stoletja imenoval "Gulyás". Sama jed pa je bila izumljena veliko pozneje. Pastirji so radi pripravljali govedino v kovinskih posodah na prostem. V 19. stoletju je golaž juha osvojila ne le meščansko, temveč tudi aristokratsko kuhinjo. Iz Madžarske se je golaž nato razširil po vsej Srednji in Vzhodni Evropi, kjer je izvirni recept doživel spremembe. Kot vsi priljubljeni recepti je tudi vsaka regija ali celo vsaka družina razvila svoj recept, ki se je prenašal iz roda v rod. Glavne sestavine juhe, ki je postala madžarska narodna jed, so paprika, krompir, korenje, kumina in govedina. Dandanes pa se namesto govejega pogosto uporabljajo tudi druge vrste mesa, na primer ovčje, svinjsko ali celo perutninsko. Tukaj je tradicionalni recept, po katerem si boste oblizalo vse prste: Sestavine: 600 g goveje krače (ali druge vrste mesa po izbiri) 400 g krompirja 300 g rdeče čebule 2 velika korenčka 1 velika repa 1 beli poper 1 steblo zelene 1 paradižnik 3 stroki česna 1 žlica soli 1,5 žlice sladke paprike (če želite 1 žlico sladke paprike in ½ pikantne paprike) 1 čajna žlička črnega popra 1 čajna žlička mlete kumine 2 lovorjeva lista ½ šopka peteršilja 5 listov zelene 2 žlici olja ali masla 2,5 litra vode V tem receptu je golaževa juha postrežena s posebno vrsto madžarskih testenin, imenovanih "csipetke", neke vrste cmoki. Za testenine potrebujete: 80 g moke 00 1 jajce 1 čajna žlička soli Ko imate vse sestavine na voljo, se lahko lotite priprave. Ne pozabite, da se lahko čas kuhanja razlikuje glede na vrsto mesa, ki ste ga izbrali. Perutnina na primer zahteva krajši čas kuhanja. Priprava: Meso operite, osušite, narežite na 2 cm velike kocke in ga za zdaj pustite. Čebulo očistite in jo narežite na majhne kocke. Ocvrite jo na segreti maščobi. Čebuli dodajte sesekljano papriko in prelijte z 1,5 decilitra vode. Pustite, da vre, dokler se maščoba ne loči. Zdaj dodajte govedino in jo pražite, dokler ne postane svetla. Začinite s soljo in poprom, potresite s kumino ter dodajte zdrobljen česen, na kocke narezan paradižnik, papriko brez kože in lovorov list. Lonec pokrijte s pokrovko in pustite, da 90 minut vre v lastnem soku. Opomba: Če želite bolj pekočo različico, dodajte pekoče čilije v juho pozneje! Medtem lahko pripravite testenine, tako da sestavine dobro pregnetete in odtrgate majhne koščke. Pozneje jih lahko pustite stati v juhi približno 10 minut. Ko rezanci splavajo na površje, so pripravljeni. Korenje, repo, zeleno in krompir narežite na kocke in jih skupaj s sesekljanim peteršiljem in listi zelene dodajte juhi ter prilijte 2 do 2,5 litra vode. Pokrijte in kuhajte 50 minut. Juha je skoraj pripravljena. Na koncu dodajte še čilije in kuhajte še 10 minut. To je to! Ta recept je pripravil Gábor, član naše madžarske prevajalske ekipe. Hvala, Gábor! Jo étvágyat!

2022-10-12T00:00:00+02:00 2022-10-12T00:00:00+02:00 https://www.piccantino.si/info/magazin/z-znamko-tartuflanghe-v-kraljestvu-tartufov Piccantino slovenija@piccantino.com https://www.piccantino.si/ Vsako leto od oktobra do konca novembra se Alba in okoliške vasi Piemonta spremenijo v pravi gurmanski raj, saj je to čas slavnih belih tartufov. Ta izjemen čas je zaznamovan s svetovno znanim festivalom tartufov. Na tem dogodku, ki spominja na sejem, lahko gurmani do zadnjega okusa poskusijo specialitete iz tartufov in seveda kupijo najboljše izdelke. Med najbolj znanimi strokovnjaki in trgovci s tartufi je podjetje "Tartuflanghe". Tartuflanghe ima korenine v slikoviti vasici Alba v Piemontu. Lov na tartufe ima tam dolgo tradicijo, zato podjetje, specializirano za delikatesne izdelke, to dragoceno poslastico predeluje v številne izdelke in predstavlja nove možnosti njene uporabe. V preteklosti so tartufe dajali "na" tagliatelle, Tartuflanghe pa jih je dal neposredno "v" izdelek. Tartuflanghe je razvil postopek kriosušenja, ki je omogočil, da se tartuf lahko hrani dlje. Sicer so tartufi obstojni le nekaj dni. Goba tartuf je bila sprva redek proizvod za nekaj izbranih kupcev. Tartuflange je razširil krog kupcev, saj je gomoljasto gobo ponudil na nov način za številne priložnosti: od prefinjenih gurmanskih jedi do preprostih trenutkov uživanja. Učinkovitost upravljanja dobavne verige in predelave je družbi Tartuflanghe omogočila razvoj posebnega odnosa z najboljšimi restavracijami na svetu: Z nenehnimi raziskavami in razvojem v lastnih delavnicah ti kuharji ustvarjajo inovativne izdelke. Zgodovina Tartuflangheja se je začela v Albi leta 1968, ko je Beppe Montanaro odprl restavracijo, specializirano za gobe in tartufe. Nekaj let pozneje se je odločil za novo poslovno idejo: leta 1975 je skupaj z ženo Domenico ustanovil podjetje Tartuflanghe v kraju Piobesi d'Alba. Danes Tartuflanghe obdeluje več kot 20 hektarjev polj s tartufi v regijah Langhe, Roero in Monferrato. »Lovci na tartufe« vsak dan pobirajo na teh gozdnih površinah. Takoj, ko dragocene mineralne surovine prispejo v podjetje, jih individualno pregledajo, izberejo in katalogizirajo glede na njihove senzorične in estetske lastnosti. Najboljši sveži tartufi se pošiljajo po vsem svetu. Drugi pa oživljajo nove recepte zahvaljujoč procesom, ki jih je razvila ekipa Tartuflanghe. Namen prvih specialitet iz tartufov je bil omogočiti strankam, da uživajo v neprimerljivem okusu tudi zunaj sezone tartufov. Zaradi tega cilja so bile leta 1990 ustvarjene prve testenine s tartufi na svetu: "Tartufissima", kar v prevodu pomeni "najboljše od tartufov". Leta 1992 je izdelek prejel nagrado za najboljšo novost leta na "Summer Fancy Food Show" v New Yorku. Po vzoru jedi "Tagliolini al tartufo" so bili kasneje v ponudbo dodani rižota, polenta in sirov fondi. Recepti, ki jih je pripravil Beppe, so bili pristen odraz tradicionalne piemontske kuhinje in so takoj osvojili trg visoke kuhinje. Tartuflanghe je pridobil mednarodna certifikata IFS – International Featured Standards in BRC – British Retail Consortium; oba priznava Globalna pobuda za varnost hrane. Ti mednarodni standardi veljajo za temeljno kvalifikacijo v živilski industriji in dokazujejo zavezanost varnosti, kakovosti in zakonitosti hrane. Omogočajo tudi sodoben nadaljnji razvoj in nenehne izboljšave.

2022-10-11T00:00:00+02:00 2022-10-11T00:00:00+02:00 https://www.piccantino.si/info/magazin/polenta-in-carbonada-poslastica-italijanske-doline-aosta Piccantino slovenija@piccantino.com https://www.piccantino.si/ Polenta - je praktično del DNK severnih Italijanov. Ta tradicionalna jed je že dolgo na mizah v Piemontu, Lombardiji, Trentinu, Benečiji itd. Zdaj pa ni priljubljena le v severni Italiji, temveč tudi drugod. Tipična polenta ("rumena" polenta), kot jo poznamo danes, je narejena iz koruzne moke in se je v Italiji razširila šele po odkritju Amerike, ko so v Evropo uvozili koruzo. Pred tem so polento pripravljali iz drugih žit, kot so ječmen, pira, rž ali proso. Z uvedbo koruze in njenim razširjanjem po vsej Italiji, zlasti v Padski nižini, je polenta kmalu postala osnovno živilo Italijanov in razvila se je prava "civilizacija polente". Ampak: polenta ni samo polenta! Ko ljudje v Piemontu govorijo o polenti, takoj pomislijo na klasično koruzno polento, v resnici pa obstaja veliko različnih vrst, ki se pripravljajo z različnimi vrstami moke. Na primer polenta taragna, ki je značilna za Valtellino in druga območja Lombardije. Pripravljena je iz mešanice koruzne in ajdove moke, ki daje polenti temnejšo barvo. V Furlaniji in zaledju Benečije pa je razširjena bela polenta. Narejena je iz koruze biancoperla, za katero so značilna biserno bela zrna. Belo polento pogosto postrežejo kot prilogo k različnim ribjim jedem. Na Apeninskem polotoku in v Emiliji-Romaniji pa je sladka polenta, za katero se uporablja kostanjeva moka. Seveda pa obstaja še veliko drugih vrst polente. Pa ne le v Italiji - polento lahko najdete skoraj povsod, od Afrike do Latinske Amerike. Vsestransko uporabno živilo Seveda je eden od razlogov za uspeh polente poleg dostopnosti in nizke cene njena vsestranska uporabnost. V preteklosti so polento praktično uporabljali kot nadomestek za kruh in so jo jedli vsak dan v mnogih severnih regijah. Polento lahko jemo kot predjed, glavno jed ali prilogo, pečemo v pečici in iz nje pripravimo enolončnice ali jo ocvremo in naredimo hrustljavo. Nekateri imajo polento raje samo, drugi jo začinijo s sirom ali jo izboljšajo z mesom, gobami ali zelenjavo. Ustvarjalnost pri pripravi je res brez meja. Polenta in carbonada alla valdostana Različica polente, ki jo predlagamo, je klasika v dolini Aosta. V dolini uživajo polento čisto ali »concio«. To pomeni z veliko masla in sira – vključno s slavni sir Fontina. Tisti, ki imate raje lažjo različico, se raje odločite za čisto polento. Če imate radi bogato in okusno polento, jo lahko poljubno oplemenitite. Seveda, če sira Fontina ne najdete, lahko uporabite druge sire po vaši izbiri in jih ob koncu kuhanja stopite v vroči polenti. Naša klasika iz doline Aosta je polenta s klobaso ali carbonado, vrsta dolgo kuhane goveje enolončnice belgijskega porekla. Ta način priprave polente je odlična jed za mrzle jesenske ali zimske dni, ne le v gorah. Tukaj vam bomo povedali, kako pripraviti to različico! Priprava polente Tradicionalno se polenta kuha v bakreni posodi nad kaminom ali štedilnikom, ob stalnem mešanju z leseno kuhalnico. Danes tega postopka ni več v navadi, zato lahko polento pripravimo tudi v navadnem loncu na štedilniku. Pomembno je, da nenehno mešamo, da se prepreči sprijemanje ali zažganje. Za obrok za 4 osebe potrebujete: 350 gramov koruznega zdroba 2 litra slane vode Za pripravo najprej zavrite vodo. Nato postopoma dodajajte moko. Tukaj morate dobro premešati, da ne nastanejo grudice. Polenta naj se nato kuha na nizki temperaturi in jo ves čas mešajte, zato boste potrebovali močne roke! Čeprav je priprava polente preprosta, je lahko dolgočasna in naporna. Po želji lahko uporabite že pripravljeno moko za polento, vendar menimo, da se je vredno potruditi, če želite uživati v polnem okusu polente. Če se odločite za različico Concia, pripravite sir po izbiri tako, da ga narežete na kocke. Na koncu kuhanja ga dodajte polenti skupaj z izdatno porcijo masla. Recept za carbonado Za pripravo okusne carbonade potrebujete malo potrpljenja in dobre sestavine. Za mariniranje mesa se odločite za močno rdeče vino, za meso pa lahko izberete narezek po svojem okusu. Pomembno je le, da teletina ni preveč mastna. Sestavine za 4 osebe): 800 gramov teletine 60 gramov masla 1 liter rdečega vina 1 žlica ekstra deviškega oljčnega olja 1 korenček 1 palčka zelene 1 čebula 1 cimetova palčka 2-3 nageljnove žbice 2-3 lovorjevi listi moka sol poper Priprava: Pripravite marinado iz vina, sesekljane zelenjave in začimb. Dodajte meso, narezano na 3 do 4 cm velike kocke, pokrijte in pustite marinirati v hladilniku približno 8 do 10 ur. Po koncu mariniranja meso odcedite in dobro osušite s papirnatimi brisačami. Nato kose mesa povaljajte v moki in jih pustite na strani. V veliki ponvi raztopite maslo z oljčnim oljem in na njem na močnem ognju prepražite meso. Prelijte z vinom iz marinade (brez zelenjave) in kuhajte na zmernem ognju približno 1 uro. Zdaj lahko dodate zelenjavo in začimbe iz marinade, sol in poper. Dušeno meso kuhajte še 2 uri na nizki temperaturi, dokler se meso ne zmehča, omaka pa zgosti. Carbonado postrezite vročo s polento. Želimo vam dober tek in prijetno preizkušanje! Hvala Paoli iz naše italijanske ekipe za recept in ta članek.

2022-10-04T00:00:00+02:00 2022-10-04T00:00:00+02:00 https://www.piccantino.si/info/magazin/med-naravni-izdelek-neprecenljive-vrednosti Piccantino slovenija@piccantino.com https://www.piccantino.si/ Med ima veliko sladkorja – do 75 odstotkov – predvsem v obliki fruktoze in glukoze. Kljub temu ostaja odlična prva izbira za pogostejše nadomeščanje običajnih sladkorjev. Odvisno od sorte, med vsebuje dragocene minerale, elemente v sledovih, vitamine, encime in fitokemikalije, kot so fenolne spojine. Študije, ki so bile izvedene po vsem svetu, so večkrat dokazale zdravstvene koristi. Vendar konkretnih pripisov – kot so lastnosti, ki spodbujajo celjenje ali protibakterijski učinki – ni mogoče potrditi na splošno. Iz očitnega razloga: rezultati se razlikujejo od vrste do vrste medu. Orientirati se po okusu je torej zelo simpatičen nasvet! Zato preizkušajte, preizkušajte in še enkrat preizkušajte, da bi našli svoj najljubši med. Prva pomoč pri odločanju bi bila groba razvrstitev na cvetlični in gozdni med: Flower power z zamahom kril Cvetlični med je lahko čist ali mešan. Čisti med mora vsebovati vsaj 51 odstotkov določene rastlinske vrste. Čebelarji čebelnjake običajno postavijo v bližini velikih rastlinskih sestojev - npr. smrekovih gozdov, deteljnih travnikov, polj oljne ogrščice - v času cvetenja želenih rastlinskih vrst. Ta delež je lahko veliko višji od 51 odstotkov. Večcvetni med ali mešani med je nasprotno: končni izdelek je cuvée različnih cvetov. V večini primerov tak med vsebuje še več sestavin kot enocvetni med. Velja tudi za okolju prijaznejše. Posebej pomemben je matični mleček: cvetni prah čebel dojilj je obogaten z encimi iz njihovih lastnih žlez, da bi pridobili hrano za ličinke bodočih matic. Med iz te mešanice velja za »čebeljo superhrano«, saj ima visoke koncentracije posebnih aminokislin, mineralov in vitaminov. Potrošniki pogosto najdejo tudi oznake, ki označujejo obdobje cvetenja. Okus se giblje od cvetličnega do sadno-kislega, od blago sladkega do pikantno grenkega. Ker je med neposreden naravni proizvod, je podvržen naravnim nihanjem - vsaka letina je tako edinstvena kot njen cvet. Gozdni (manov) med - od uši in čebel Ko se listne uši hranijo in prebavljajo rastlinske sokove, izločajo izjemno sladek končni produkt: medeno roso. Čebele nabirajo ta dragoceni sirup kot alternativo nektarju. Prihaja predvsem iz gozdov z visokim deležem iglavcev. Rezultat je med, ki navduši s posebno temno, pogosto rdečkasto lesketajočo se barvo in odličnega okusa: pikantnega in sladnega, pogosto z izrazitim pridihom sladkega korena ali nežnega mentola. Manov med v trgovini radi imenujejo gozdni med. Če prihaja iz listnatih gozdov, ga imenujemo tudi listni med; če je pretežno iz jelke, ga razglasijo za čarobni »jelkin med«, ali tudi hojev med. Poleg izrazite pestrosti arome manov med odlikuje še odlična tekstura: dolgo ostane zelo tekoč. Manov med je zato idealen za predelavo v napitke, marinade, glazure ali kot okras z dodano vrednostjo – na primer v slano-sladke predjedi s kozjim sirom in slanino. Odlično se poda tudi k posebej aromatični zelenjavi, kot sta zelena paprika ali rdeča čebula; blag sir dobi spodbudne kontrapunkte s svojo pikantnostjo. Veganski med? Ne povsem. Vegani se raje odpovejo medu. Tudi zato, ker čebele za 500 gramov medu prepotujejo nešteto kilometrov po zraku. Številni resni izračuni govorijo o do 2,5 obhodih Zemlje. Vegani zato raje uporabljajo rastlinske nadomestke, da bi čebelam omogočili, da opravijo svoje delo. Medtem je v trgovini na voljo več vrst tako imenovanega regratovega medu. V preteklosti so naše babice in prababice kuhale ta sirup iz regratovih cvetov in sladkorja; pravi med ni bil vključen v noben recept. Vendar ti veganski izdelki nimajo dragocenih sestavin, zaradi katerih je med tako pogosto hvaljen. Ne glede na to, za katero sorto gre - z medom lahko vsakdo uživa v izjemnem naravnem proizvodu, ki si zasluži veliko spoštovanja: je dar fascinantnega mikrosveta ter ponos in veselje fantastičnih letalcev.

2022-09-21T00:00:00+02:00 2022-09-21T00:00:00+02:00 https://www.piccantino.si/info/magazin/stirje-recepti-za-jesensko-kuhinjo Piccantino slovenija@piccantino.com https://www.piccantino.si/ Recept 1: Divjačinsko stegno s črnimi olivami Začimba: Waldeslust Ekološki gurmanski recept Konrada Geigerja Čas priprave: 25 minut / čas kuhanja 1 ura / čas počivanja: 40 minut Sestavine za 4 osebe: 1,2 kg divjačinskega stegna, 50 g razpolovljenih in izkoščičenih črnih oliv, 2 žlici "Waldeslust", 120 g masla, 10 ml portovca, 50 ml goveje jušne osnove, 3 žlice oljčnega olja, 600 ml goveje jušne osnove, 100 g grobe polente, 2 g narezanih posušenih jurčkov, 1 žlica crème fraîche, "Sicilijanska kamena sol" iz mlina, "Trio Noir" poper iz mlina, nariban muškatni orešček Herbaria Pripravljeno divjačinsko stegno namažite z olivami in ga dobro namažite z "Waldeslustom". Z vseh strani jih prepražite na maslu in 20 minut pecite v pečici pri 185 °C ter pogosto prelivajte s tekočino. Divjačinsko stegno položite na krožnik, pokrijte z aluminijasto folijo in pustite počivati. Za omako razmastite omako, dodajte portovec in govejo juho ter zmanjšajte ogenj za polovico. Na koncu s paličnim mešalnikom stepite oljčno olje. Za polento z jurčki zavrite 300 ml goveje juhe in jurčke. Polento zmešajte s preostalo juho, dokler se ne ohladi. Mešanico polente vmešajte v vrelo juho. Pokrijte in na nizki temperaturi kuhajte približno 30 minut ter pogosto mešajte. Začinite s kameno soljo, poprom in muškatnim oreščkom ter na koncu vmešajte creme fraîche. ************************************************ ******************************************** Recept 2: Slastni Rösti Začimba: poslastica za brbončice Sestavine za 1 velik Rösti (s solato za 3-4 osebe) 1 kg krompirja 2 žlici kulinarike začimbne mešanice za pražen krompir 5-6 žlic oljčnega olja 200 g creme fratche, kisle smetane ali jogurta Sol, poper Trio Noir Opomba - krompir je treba skuhati en dan prej. Krompir temeljito operite in ga kuhajte v osoljeni vodi 20-30 minut, odvisno od njegove velikosti. Med kuhanjem krompirja po želji dodajte ščepec kumine Herbaria za čudovit okus. Krompir odcedite, ohladite in pustite stati čez noč. Krompir naribajte na grobi strani škatlastega strgalnika - pazite, da naribani koščki ne bodo zmečkani ali zdrobljeni. Začinite z mešanico začimb in previdno premešajte. V veliki ponvi, ki se ne prijema, segrejte 3 žlice oljčnega olja. V ponev prenesite nariban krompir in ga nežno potolcite, da nastane enakomerno debela plast. Na srednji temperaturi kuhajte 12 minut, da postane hrustljav - na kuhalni plošči z nastavitvami toplote od 1 do 9, je nastavitev 6 običajno najboljša. Na ponev položite velik krožnik ali ravno pokrovko lonca in jo s hitrim gibom obrnite, da se rösti lepo prenesejo na krožnik/pokrovko. Prazno ponev postavite nazaj na kuhalno ploščo in dodajte še malo oljčnega olja. Rösti previdno potisnite nazaj v ponev in jih kuhajte še 12 minut. Prestavite na krožnik ali leseno servirno desko in narežite na kose. Kremni preliv začinite s soljo in poprom Trio Noir. Rösti postrezite z omako iz kreme fraîche in svežo zeleno solato. Nasvet: Rösti iz kuhanega krompirja, naribanega s kožo, ne prihrani le časa, ampak je tudi veliko boljšega okusa! ************************************************ ******************************************** Recept 3: Bučna juha Začimba: "bučni kralj" Bio gurmanski recept Konrada Geigerja Čas priprave: 30 minut / čas kuhanja 1 ura Sestavine za 4 osebe: 500 g zrele hokaido buče, 2 žlici gheeja (prečiščenega masla), 1 na kocke narezana čebula, 1 strok česna, 1 l zelenjavne osnove, 250 ml kokosovega mleka, 2 žlici začimbe bučni kralj, sicilijanska kamena sol iz mlina Bučo operite, razrežite na četrtine ter odstranite semena in vlaknaste dele. V pečici, ogreti na 170 °C, jo pecite 45 minut. Razrežite na majhne koščke. V ponvi segrejte ghee ter 5 minut pražite čebulo in česen, da postaneta prozorna. Dodajte koščke buče, na kratko podušite in dodajte zelenjavno juho in kokosovo mleko. Kuhajte približno 15 minut in nato z ročnim mešalnikom naredite pire. Začinite z mešanico začimb "bučni kralj" in po okusu solite. Nasvet: postrezite s sveže pečenim temnim kruhom ali grissini, pripravljenimi z Herbarijino mešanico začimb za kruh. ************************************************ ******************************************** Recept 4: Ratatouille rižota z rdečim vinom in začimbo "Sreča s tartufi" Začimba: Sreča s tartufi Bio gurmanski recept Konrada Geigerja Čas priprave: čas: 40 minut / čas kuhanja 18 minut Sestavine za 4 osebe: Rižota: 1,5 l zelenjavne juhe, 6 žlic oljčnega olja, 450 g kratkozrnatega riža Arborio, 0,5 l rdečega vina (npr. Barbera d'Alba), 1-2 žlici 'sreče s tartufi', 3 žlice hladnega masla, 50 g parmezana Ratatouille: 1 čebula, 2 stroka česna, 1 rdeča paprika, 1 bučka, 2 paradižnika, 1 jajčevec, 1 žlička timijana Herbaria, "sicilijanska kamena sol" iz mlina, 1 šopek peteršilja Za ratatouille vse sestavine narežite na palčke, jajčevce rahlo posolite, pustite, da se na kratko namočijo, nato pa iz njih iztisnite tekočino. Za pripravo rižote zavrite zelenjavno juho. V segreti posodi z 2 žlicama olivnega olja mešajte riž, dokler ne postane prosojen, in ga prelijte z rdečim vinom. Prilijte tretjino zaloge. V rižoto postopoma dodajte preostalo juho in vedno znova premešajte. Medtem ko se riž kuha, v ponvi brez prijema segrejte 4 žlice oljčnega olja in na njem na kratko prepražite čebulo, da postane prozorna. Dodajte česen in papriko ter premešajte. Po 1 min dodajte timijan, bučke in jajčevce ter pražite 3-4 min. Natrgajte in sesekljajte peteršilj, ga vmešajte v zelenjavo in na kocke narezan paradižnik ter začinite po okusu. Po približno 18 minutah je riž pripravljen. Odstranite iz štedilnika, začinite s "Sreča s tartufi" in maslom. V globokih krožnikih postrezite rižoto z ratatujem. Po vrhu naribajte parmezan in takoj postrezite.

2022-09-13T00:00:00+02:00 2022-09-13T00:00:00+02:00 https://www.piccantino.si/info/magazin/iz-svedske-z-ljubeznijo-kanelbullar Piccantino slovenija@piccantino.com https://www.piccantino.si/ Fika. Verjetno je to beseda, ki jo večina ljudi povezuje s Švedsko. To in mesne kroglice. A danes ne bomo govorili o mesnih kroglicah, ampak o fiki. In kaj ne sme manjkati ob fiki? Da, cimetovi zvitki! Zahvaljujoč Kaethu Gardestedtu Švedi (in Finci) že od 4. oktobra 1999 praznujejo dan cimetovih zvitkov! S Svetom domače peke sta želela opozoriti na tradicijo domače peke. Takrat je bil 4. oktober tudi mednarodni dan otroka in ideja je bila, da bi bil dan cimetovih zvitkov dan razmisleka. Letos praznujte dan cimetovij zvitkov z nami! Bodite pripravljeni na 4. oktober z veliko sveže pečenimi zvitki za pitje ob kavi. Tukaj je preizkušen recept, ki ga bo vzljubila vsa družina! Cimetovi zvitki, 40 kom. Testo: 1 kocka svežega kvasa 150 g masla 5 dl mleka 1 žlička soli 1 dl sladkorja v prahu 13-14 dl pšeničnega zdroba 1 ½ čajne žličke mletih semen kardamoma (daje več okusa, vendar dobro deluje tudi mleti kardamom) Polnilo: 150 g masla ¾ dl granuliranega sladkorja 1 žlica mletega cimeta Okras: 1 stepeno jajce kristalni sladkor Postopek: V mikrovalovni pečici stopite maslo in dodajte mleko, segrejte na 37 °C. V skledo nadrobite kvas in ga prelijte z mešanico mleka ter mešajte, da se kvas raztopi. Dodajte sol, sladkor, kardamom in skoraj vso moko. Testo gnetite, dokler ni mehko in gladko. Skledo pokrijte s čisto krpo ali krožnikom in pustite, da testo vzhaja 30 min. Pečico segrejte na 225 °C. Medtem zmešajte sestavine za nadev. Testo prenesite na pomokano delovno površino. Razdelite ga na dva dela in oba razvaljajte z valjarjem, da dobite dva pravokotnika velikosti približno 30x45 cm. Nadev razporedite po obeh testih. Pravokotnike prepognite na dvoje po daljši strani. Nato testo razrežite na približno 2 cm široke trakove. Iz vsakega traku testa naredite zvitke, tako da oblikujete nekakšen zelo mehak vozel. Nasvet: konec pritrdite pod zvitek. Zvitke razporedite po pekačih, obloženih s papirjem za peko. Pustite vzhajati pod krpo še 30 minut. Premažite z razžvrkljanim jajcem in potresite z mletim sladkorjem. Na srednji višini pecite 8-10 minut. Pustite, da se ohladi na rešetki ali v pekaču. Ste že strastni pek in si želite nekaj raznolikosti? V nadev preprosto vmešajte 100 g drobno sesekljanih mandljev. Lahko pa cimet nadomestite z mletim kardamomom - tako dobite čudovito aromatične kardamomove zvitke. Zakaj ne bi cimeta nadomestili z vanilijevim sladkorjem? Zahvaljujemo se Ronji iz naše švedske ekipe za recept in ta članek.

2022-08-30T00:00:00+02:00 2022-08-30T00:00:00+02:00 https://www.piccantino.si/info/magazin/fina-umetnost-aromatiziranja-profesionalci-imajo-radi-preprostost Piccantino slovenija@piccantino.com https://www.piccantino.si/ Auguste Escoffier (1846-1935), iznajdljivi kuhar in kuharski reformator, se je z velikim uspehom opiral na preproste trike: za svoja legendarna umešana jajca v hotelu Savoy v Londonu - in pozneje v hotelu Ritz v Parizu - je vilice namazal s prepolovljenim strokom česna ter rumenjake in beljake stepel skupaj. Takšni preprosti nasveti za aromatiziranje se obnesejo tudi v vaši kuhinji. Nič ne deluje brez klasike - aromatično olje Visokokakovostna jedilna olja so skoraj obvezna v vsaki kuhinji. Sorte z veliko lastnega okusa, kot so tiste iz arašidov ali sezamovih semen, že brez začimb dodajo okus jedem. Olja pa prevzemajo tudi tuje okuse, na primer okuse zelišč, semen in sadja. Priljubljen primer, zlasti v Italiji, je olje s čilijem ali limono. Priprava slednje različice je zelo preprosta in jo lahko opravite sami. Potrebujete le dobro oljčno olje, dve čisti steklenici - ali dva kozarca z vijačnim pokrovčkom - in na trakove narezano limonino lupinico. Strokovnjaki limonino lupino na kratko blanširajo, da odstranijo grenke snovi, nato pa jo temeljito osušijo s kuhinjskim papirjem. Olupke je treba le še položiti v steklen kozarec, preliti z oljem in tesno zapreti. Olje naj vsaj 24 ur počiva na sobni temperaturi, po možnosti na sončnem mestu. Po tem času ga precedite skozi sito v drugi kozarec. To odlično aromatizirano olje se odlično poda na primer k avokadu, hrustljavi bageti ali zelenim solatam, pa tudi k rižu in testeninam. Drzne kombinacije poživljajo čute Nageljnove žbice so odličen primer nekoliko podcenjene začimbe. Že od babičinih časov se klinčki s svojo nezamenljivo aromo uporabljajo v sadnih konzervah, grappi ali sladicah. In v slanih jedeh? Preprost, a domiseln predlog je, da piščančji juhi dodate dva ali tri klinčke, odvisno od količine. Na začetku jih dajte v lonec skupaj z vsemi drugimi sestavinami, nato pa zavrite. Rezultat? Senzacionalno! Če pa imate radi enolončnice, tako mesne kot zelenjavne, je združenje na pol prerezanih strokov česna s klinčki in dodajanje v sokove, ki se kuhajo, odličen način, da jed dobi slasten aromatičen okus. Tudi sirove omake in fondi se odlično ujemajo z nageljnovimi žbicami. Enega ali dva dodajte v mešanico in segrejte. Bomba! Suha snov? Nikakor! Posušeni čiliji se uporabljajo za aromatiziranje soli ali kisa. Jasno. Nekateri nad posušenimi zelišči vihajo nos. Nekatera zelišča pa razvijejo svoj bistveni aromatični profil šele v tem stanju. Aromatičen nasvet: odlična so zelišča iz divjih zbirk, npr. grški origano. Trpki in ostri odtenki so še posebej močni v divjih naravnih sadežih. Nič manj pametno je za aromatiziranje kisa uporabiti suho sadje, kot so marelice ali fige: Enemu litru kisa, najbolje belega vinskega, dodajte 20 koščkov suhega sadja, razpolovljenih ali prerezanih na četrtine. Mešanica naj na svetlem, sončnem mestu pri sobni temperaturi vzhaja dva do tri tedne. Raziščite novo območje okusov Vse kuhinje in pekarne tega sveta nas razvajajo z dobrimi okusi - človek je od nekdaj rad dobro jedel. Ne spreglejte izvrstnih zakladov, kot je fižol tonka: združuje note vanilje in cimeta ter ustvarja žametno, elegantno doživetje! Ta okus odpira vrata novim razsežnostim sladic. Lahko pa je tudi kislo: po tradicionalnem znanju se listi artičoke na primer uporabljajo za mehčanje juh in omak. Umami, ta neverjetni okus z Japonske, bi moral božati vsako brbončico. To je zelo preprosto: s številnimi začimbami in začimbnimi omakami ter z nekaj instinkta lahko vsako jed "dopolnimo" s srcem in jo naredimo 'umami'. Naš nasvet za vse kulinarične situacije: ostanite radovedni in imejte odprte oči: naslednji trend in ponovno odkrita aromatična bomba se bosta zagotovo pojavila.